Letna kronika 2002

Zopet se je nabralo mnogo dogodkov, ki jih bomo le bežno omenili, nekatere pa podrobneje opisali. Med natančneje opisane dogodke spada 90-letnica povečave župnijske cerkve sv. Nikolaja, blagoslovitev obnovljenega župnišča in obnova kapele sv. Duha v Satahovcih.

Ravno na godovni dan sv. Joahima in Ane, staršev Device Marije smo praznovali 90- letnico povečave cerkve sv. Nikolaja v Soboti. Zakaj pravimo povečave cerkve sv. Nikolaja? Zato, ker je pod zvonikom ostanek gotskega prezbiterija (približno 45 m2), ki ga niso zrušili, temveč je arhitekt Laszlo Takacs kot podaljšek gotskemu prezbiteriju vgradil novo cerkev, večjo, hkrati pa tudi s prvo železobetonsko kupolo v takratni Madžarski. Slovesnost 90- letnice posvetitve cerkve je vodil naš prekmurski rojak in dolgoletni dušni pastir v soboški župniji, gospod škof, dr. Jožef Smej. Čudovito nam je v svoji pridigi orisal blagoslovitev cerkve in s tem poudaril, kaj pravzaprav pomeni prihajati v svetišče, kjer nas na poseben način Bog sprejema, nam odpušča in nas krepi za vsakdanje življenje. Vsemu duhovnemu v cerkvi sta dajala posebni ton mešani pevski zbor pod vodstvom maestra, Marjana Potočnika in mladinski zbor pod vodstvom Tomija Bušinoskega.
Po maši smo ostali še na ploščadi in se skupaj poveselili ob kozarcu vina.Hvaležni smo članom ŽPS, animatorjev in vsem prostovoljcem, ki so nam pripravili čudovito druženje.

Zadnjo nedeljo meseca avgusta je gospod škof, dr. Jožef Smej blagoslovil obnovljeno župnišče, ki smo ga začeli obnavljati meseca maja leta 2002. Najprej smo zamenjali okna, nato smo obnovili električno inštalacijo, tlake, obnovili kuhinjo in jedilnico in še marsikaj. V letu 2002 pa smo obnovili fasado župnišča. Res je, da je delo na fasadi potekalo počasi, toda upamo, da je delo dobro narejeno vsaj za nekaj desetletij vnaprej. Tako se je vsa župnija veselila obnove, 25. avgusta, saj je na ta način župnišče dobilo novo podobo, ne samo v okolici cerkve sv. Nikolaja, temveč tudi v tem delu samega mesta. Po maši smo nadaljevali naše druženje na ploščadi cerkve. Hvaležni smo vsem, ki so pomagali in stregli in tako omogočili, da se je naše druženje nadaljevalo še pozno popoldan.

Razen obnove župnišča smo še spomladi 2002 obnovili celotno opremo zvonov. Tako so novi vsi maclji-kembeljni, ležaji, osi, ki so vgrajene v obstoječe lesene jarme. Novi so motorji in reduktorji (vsakih po pet). V programu zvonjenja je sedaj tudi pritrkovanje. V zvoniku je tudi zvon iz leta 1371, ki pa ni bil aktiven. Sedaj smo ga aktivirali, vendar bo zvonil samo na vklop, ne pa avtomatsko skupaj z drugimi zvonovi.

Meseca junija smo na novo vstavili enajst dvokrilni oken in dvakrat dvokrilno v prvem nadstropju Zavoda sv. Miklavža. Meseca septembra 2002 pa smo v Zavodu sv. Miklavža začeli pripravljati prostore za privatno Glasbeno šolo in pa prostor za Knjižnico Pomurskega pastoralnega področja.

O tem, kako so se pripravljali na praznovanje 150- letnice kapele v Satahovcih in kako je slovesnost potekala, je zapisala Mateja Panker, obsolventka Fakultete za družbene vede v Ljubljani:

"S proslavitvijo 150-letnice kapele sv. Duha v Satahovcih, so vaščani te vasi proslavljali tudi 637-letnico zgodovinskega obstoja vasi Satahovci in njenih vaščanov, Satahovčanov. Gre za pomembno versko in kulturno obeležje te vasi, ki spada k župniji sv. Nikolaja v Murski Soboti. Na začetku članka je najbolje, da vas na kratko opišem.
Satahovci so majhna vasica, ki jo krasi lepo urejena okolica in polno rož. Od središča Ravenskega je vas oddaljena 5 km, leži južno ob cesti Murska Sobota - Radenci. Vas meji na k.o. Černelavce, na k.o. Murske Črnce, na k.o. Krog in k.o. Hrastje Moto. Gre za majhno obcestno vas z značilnimi, v nizu posejanimi nizkimi hišami, ki pomenijo pomembno posebnost naselbinske dediščine v slovenskih ravninskih pokrajinah, kjer živijo vztrajni, pridni in delavni ljudje. Prav to vztrajnost in pridnost rok v središču vasi dokazuje tudi kapéla, ki so jo krajani sami postavili in za njo tudi sami skrbijo. Posvečena je sv. Duhu.
Po svetopisemskem pojmovanju je ime bistvena sestavina osebnosti tistega, ki ga nosi, kajti kdor nima imena, ne obstaja. To velja tudi za kraj, vas. V listinah so bili Satahovci prvič omenjeni leta 1365 kot ''Zetekolch'' (Ivan Zelko, Prekmurje do leta 1500, M.Sobota 1982,81). Ime kraja pa se je skozi čas spreminjalo. Danes se vas imenuje Satahovci in je podaljšana oblika imena od ''Satouvci''. To ime je povzeto po ''Svetovci'' kar pomeni svet, posvečen kraj. (Satahovci nekoč in danes, dr. Jožef Smej, 9, 10).
Danes spada vas v Krajevno skupnost Krog in Mestno občino Murska Sobota. V to občino spada poleg Satahovec še deset drugih vasi.
V Satahovcih živi 313 vaščanov, vas pa ima 89 gospodinjstev. Vsi vaščani so se več mesecev trudili, da bi vse prireditve in nedeljska svečana prireditev – blagoslovitev, potekale po pripravljenem scenariju. Prav vsa gospodinjstva pa so prispevala za obnovo kapéle.
Nazadnje je bilo toliko zavzetega dela, priprav in veselja okrog kapéle v Satahovcih pred 150-imi leti. Takrat so vaščani izrazili željo, da bi v vasi imeli kapélo. Vendar pa sta za pozidanje javne kapele morali dati dovoljenje tako cerkvena kot tudi svetna oblast. Satahovčani so se z željo, da bi radi sredi vasi sezidali kapelo, najprej obrnili na svojega župnika, Franca Hülla, ki je prošnjo le-teh sestavil v latinskem jeziku in jo poslal v Sombotel. V prošnji je bilo zapisano, da so vaščani precej oddaljeni od župnijske cerkve, zato je postavitev kapele v pobožnost vaščanov in za rast prave vere zaželena. Župnik je v pismu omenil, da so vsi vaščani takrat bili katoliške vere, da bi kapelo sami pozidali in jo tudi vzdrževali. Pozitiven odgovor iz Sombotela je soboški župnik dobil v štirih dneh. Poslal mu ga je generalni kapitularni vikar Carolus Laky, ki je zapisal, da dovoli postavitev javne kapele, vendar pod pogojem, da vaščani sestavijo obvezujočo listino, da bodo kapelo s svojimi stroški postavili, vedno v dobrem stanju vzdrževali, popravljali, obnavljali. Podpisani je bil datum 13. avgust 1852.
16.11.1852, je bila kapela že postavljena. Vaščani pa so obvezujočo listino sestavili in jo oddali župniku Francu Hüllu. V imenu vseh satahovskih občanov so jo podpisali predstavniki vasi in sicer: Ivan Martinec, župan; Ivan Cigüt, odbornik; Ivan Buzeti, odbornik. Pri svojem imenu in priimku so ti trije predstavniki naredili le križce, ker se niso znali podpisati. Listina je bila potrjena naslednje leto, leta 1853, tako s strani župnika, kakor tudi kapitularnega vikarja v Sombatelu. Ta letnica je tudi vklesana v pročelje oboka kapele.
Skupaj z listino so zaprosili, da bi v satahovski kapeli bila vsako leto na dan ''proščenja'', na binkoštni ponedeljek, slovesna péta sveta maša in pridiga. (Danes je ''proščenje'' na binkoštno nedeljo.). Kapitularni vikar je tudi na to prošnjo, 15. maja 1854 odgovoril pozitivno.
Kapelo so vaščani sproti obnavljali, popravljali. Leta 1918 pa so pripeljali iz Sombotela zvon, za katerega vaščani iz okoliških krajev pravijo, da poje ''stomilijun''. Ta zvon je vaščane skozi dolga leta obveščal ob prihajajočih nevarnostih, prav tako tudi ob prihodu duhovnika v vas.
Večjo obnovo je bilo potrebno na kapeli opraviti leta 1963. Blagoslovitev pa se je izvršila 21. julija 1963, izvršil jo je Jožef Vojkovič, takratni župnik v Murski Soboti.
Vaščani vse do letošnjega leta niso na kapeli opraviljali večjih del. Letos, v avgustu so se začela na kapeli obnovitvena dela, ki so bila končana v začetku septembra.
Tako pripravljena je kapela v Satahovcih v sej svoji lepoti pričakala dan blagoslovitve in počastitve.
Pred nedeljsko blagoslovitvijo prenovljene kapéle, 15.septembra, je vaško-kapelski odbor skupaj z g. župnikom, Martinom Horvatom pripravil tridnevnico kot predpripravo na blagoslovitev in končno prireditev v nedeljo. Vse štiri dni pa je aktivno sodeloval tudi pomožni mariborski škof, dr. Jožef Smej.

V četrtek, 12. septembra, so osnovnošolci iz Satahovcev ob 18. uri pred obnovljeno kapélo pripravili kratek sprejem škofu, dr. Jožefu Smeju in mu zaželeli prijetno počutje in bivanje med Satahovčani v prihodnjih dneh. Škof je nato namenil uro časa mladim. Z njimi se je pogovarjal, pel in jim razlagal pomen slik v obnovljeni kapéli. Mladim je spregovoril o duhovniških poklicih in povedal zakaj se je sam odločil za ta poklic.
Škof Smej je po srečanju nadaljeval sv. mašo. Kljub jesenskemu večernemu hladu se je zbralo veliko ljudi, tudi iz sosednjih vasi.
V petek, 13. septembra, je bila zjutraj ob deveti uri najprej jutranja sv. maša v satahovski kapéli, potem pa je škof spovedoval bolne in ostarele. Sv. maša je bila istega dne še zvečer. Pred sv. mašo se je škof srečal še z mladino iz Satahovcev.
Ob 20. uri je bil za vaščane nek prelomni dogodek. Za obeležje, 150- let kapéle, je bila napisana knjiga z naslovom Satahovci nekoč in danes. Avtorja knjige sta pomožni škof, dr. Jožef Smej in vaščanka iz Satahovcev, absolventka Fakultete za družbene vede, Mateja Panker. Predstavitev se je vršila v vaško-kulturnem in gasilskem domu v Satahovcih. Zbrane je na začetku pozdravila Brigita Serec, ki je predstavitev knjige povezovala, nato je spregovoril še podpredsednik Krajevne skupnosti Krog, Marjan Ozvatič. Oba avtorja omenjene knjige sta nato svoje delo izčrpno predstavila.
V knjigo so vključeni težko najdeni zgodovinski dokumenti in listine, ki se nanašajo na prvotno gradnjo kapele in obstoj vasi Satahovci. Te listine so bile najdene v madžarskih arhivih, ker je okraj Sobota, v katerega so bili vključeni tudi Satahovci, spadal najprej pod škofijo Györ in kasneje pod škofijo Szombathely. Od leta 1964 je soboška župnija sv. Nikolaja, skupaj z ostalim Prekmurjem sestavni del mariborske škofije.
Te dokumente in listine je poiskal in prevedel škof, dr. Jože Smej in tako dal knjigi poseben pečat. Domačinka Mateja Panker pa je predvsem s svojim terenskim delom želela zajeti čim več dogodkov iz preteklosti, ki so obstajali kot ustno izročilo. Z izidom te knjige pa so besede postale zapisane in se bodo ohranile še za prihodnje rodove. Knjigo je dopolnila še z bogatim slikovnim materialom. Satahovčani so dobro poskrbeli tudi za promocijo knjige v medijih, k temu pa je veliko pripomogel tudi g. župnik, Martin Horvat.
Knjigo je bilo mogoče kupiti na predstavitvi in tudi ostale dni v času obeležja tega velikega dogodka. Prav tako pa je knjigo še vedno možno kupiti v župnijskem uradu cerkve sv. Nikolaja v Murski Soboti, Gregorčičeva ul.2.
Marija Meolic iz Kroga, rojena Satahovčanka, je imela veliko željo podariti svoje ročno delo škofu, dr. Jožefu Smeju in g. župniku Martinu Horvatu. Darili je predala osebno po predstavitvi knjige, ob tej priliki pa se je obema zahvalila za versko vzgojo in življenjske usmeritve.

V soboto, 14. septembra, je bila ob 10. uri v satahovski kapéli jutranja sv. maša, ki jo je vodil škof, dr. Jožef Smej.
V nedeljo, 15. septembra, je škof dr. Jožef Smej ob 8. uri maševal za vse tiste, ki niso mogli prisostvovati pri popoldanski maši in za vse tiste, ki so popoldan pripravljali pogostitev.
Glavna nedeljska prireditev se je začela ob 13. uri, ko se je procesija začela zbirati pred vaško-kulturnim in gasilskim domom v Satahovcih. Ob 14. uri pa je procesija krenila h kapéli. Pri kapéli je vse najprej pozdravila Mihaela Serec, ki je celotno prireditev pri kapéli tudi vodila. Goste, prijatelje in vernike je zatem nagovoril podpredsednik krajevne skupnosti Krog, Marjan Ozvatič in nato še predstavnik občine Tibor Cigüt. Zgodovino kapéle je prebrala učenka Osnovne šole II, Metka Panker.
Po zgodovinski predstavitvi kapéle je škof, dr. Jožef Smej pričel s sv. mašo in blagoslovitvijo prenovljene kapéle. Somaševali so g. župnik Martin Horvat, g. prelat Martin Poredoš in g. Avguštin Lah. Med povabljenimi gosti je bil tudi duhovnik Janez Gregor, ki je svojo "premicijo" obhajal v Satahovcih (njegova mati je bila rojena v Satahovcih). Pel je cerkveni pevski zbor župnije sv. Nikolaja.
Po končani maši in blagoslovitvi se je Mihaela Serec v imenu vseh Satahovčanov zahvalila škofu, dr. Jožefu Smeju, Angela Bencak pa mu je izročila v imenu vseh svoje ročno delo, gobelin, na temo ''Satahovska kapéla''. G. župniku Martinu Horvatu pa so se vaščani zahvalili s prekrasnim šopkom. Tudi ostali povabljeni so dobili za zahvalo aranžma s cvetom. Vse aranžmaje je izdelala domačinka Anica Bencak. Ob koncu slovesnosti se je procesija vrnila nazaj k vaško-kulturnemu in gasilskemu domu v Satahovcih, kjer so povabljene goste pogostili s kosilom, ostali pa so se lahko poveselili ob zvokih glasbe, dobrega vina in domačega peciva.

Tako so Satahovčani jadrali skozi stoletja s svojo vztrajnostjo, delom in ljubeznijo do Boga in do svojih bližnjih. Lahko rečemo, da Satahovčane vodi sv. Duh, ki njihovo vero razvija na različne načine skozi svoje darove modrosti, umnosti, sveta, moči, vednosti, pobožnosti in božjega strahu in jim tako omogoča, da majhna vasica živi v sožitju in za prihodnje rodove."

Drugi dogodki v župniji

  • V nedeljo, 9. septembra 2001, je naš mešani pevski zbor prepeval pri maši v Kostrivnici ter užival izredno gostoljubje našega rojaka, gospoda župnika Viktorja Vratariča.
  • V petek, 14. septembra, je bilo prvo proščenje v soboški bolnišnici, ki ga je ob domačem župniku vodil g. škof, dr.Jože Smej, prepeval pa je naš mešani zbor v manjši zasedbi.
  • V nedeljo, 30. septembra 2001, smo se na soboškem pokopališču poslovili od dolgoletnega tesnega sodelavca soboških duhovnikov, Štefana Kofjača. Lahko zapišemo, da je Štefan Kofjač bil pravzaprav gospodar cerkve in župnijskega gospodarstva. Veliko je v ta namen žrtvoval, bil pa je tudi dolgoletni pevec pri mešanem cerkvenem zboru. Na kor je šel tudi takrat, ko je že uporabljal palico, zato so pevci, pod vodstvom maestra Marjana Potočnika, zapeli nekaj globoko duhovnih pesmi. Pogreb je vodil škof, dr. Jožef Smej, skupaj z gospodom msgr. Francem Režonjo in domačim župnikom.
  • V soboto, 15. septembra, smo mladi romali z enim avtobusom na srečanje verne mladine v Stično; naslednjo soboto (22. septembra) pa smo romali h Gospe Sveti in v Ribnico na Pohorju. V soboto, 13.10., smo verniki soboške župnije s štirimi avtobusi romali na Brezje in v Kisovec, kjer je bila slovesnost ob sprejemu relikvij Hiacinte in Franceka, ki sta se srečala z Božjo Materjo v Fatimi.
  • Društvo krščanskih izobražencev Pomurja je organiziralo predavanje Valentina Inzka o približevanju Slovenije evropski skupnosti in avstrijske izkušnje v zvezi s približevanjem. Predavanje je bilo v sredo 26.9.02.
  • Misijonski dan smo v župniji praznovali v petek, 19.10.. Srečanje je potekalo pod geslom: Madagaskar v besedi, sliki in pesmi. V nedeljo,21.10., pa je bilo na ploščadi pred cerkvijo srečanje Podaj mi roko (molitev za mir s pesmijo).
  • Slovenska minoritska provinca je ob 60. letnici smrti Maksimiljana Kolbeja v naši cerkvi predstavila liturgično dramsko dogajanje z naslovom: PELIKANOV POLET, ki je bil v soboto, 27. oktobra. Pri sveti maši smo lahko spremljali prizore iz Maksimiljanovega življenja.
  • V nedeljo, 28.10., so pevci mešanega pevskega zbora gostovali pri sv. Magdaleni v Mariboru, popoldan pa v Vojniku, kjer je bila posvetitev diakonov mariborske škofije.
  • V nedeljo, 4. novembra, smo z dvema avtobusoma romali po mučeniški poti Daniela Halasa.
  • Mešani pevski zbor je prepeval ob blagoslovitvi orgel v Dokležovju.
  • V soboto, 20. oktobra, je bil v Soboti ZAHVALNI DAN, ki ga organizirajo s. salezijanke HMP. Srečanja so se udeležili otroci iz župnij, kjer delujejo sestre HMP. Bilo je okrog 600 otrok in 100 animatorjev. Tudi naši animatorji so se vključili v celotno dogajanje. Bili so celo nosilci celotne organizacije, skupaj s s. Marto Zadravec.
  • V nedeljo, 18.11., je MPZ pel pri maši v Dobrovniku ter užival gostoljubje našega nekdanjega župnika msgr. Franca Režonje.
  • V novembru smo bili s tremi skupinami birmancev na duhovni obnovi v Kančevcih.
  • V nedeljo, 18.11., smo se na soboškem pokopališču poslovili od dolgoletnega zvonarja Štefana Domjana, ki je svojo službo vestno izpolnjeval. Prvi je bil zjutraj v cerkvi in tako rekoč zadnji odšel iz nje. Skrbel je tudi za lepoto in čistočo Božje hiše. Pogreba so se udeležili trije bivši soboški župniki: dr. Jožef Smej, mariborski pomožni škof, prelat Martin Poredoš, župnik v Bakovcih in msgr. Franc Režonja, župnik v Dobrovniku. Poleg teh še domači župnik in bratranec pokojnega Štefana, bogoslovni profesor, pater, dr. Vinko Škafar OFM lap.
  • V petek, 30.11., so stanovalci Doma starejših v Rakičanu praznovali 50-letnico delovanja. Na slovesnosti je sodeloval tudi moški del našega mešanega pevskega zbora. 50-letnico so v domu praznovali že od 13. novembra dalje. V petek, 16. novembra smo imeli v domu ekumensko bogoslužje, ki sta ga pripravila evangeličanska duhovnica, Simona Prosič in soboški župnik, Martin Horvat.
  • Na godovni dan sv. Miklavža, v sredo, 6.12., je ob navzočnosti nekaterih dekanijskih duhovnikov pri maši pridigal Izidor Veleberi, upokojeni ljutomerski župnik. Ob "proščenju", ki je bilo na 2. adventno nedeljo (9.12.), pa je pri vseh mašah pridigal dr. Stanislav Matičič iz Ljubljane.
  • V soboto, 15.12., smo predstavili Jubilejni Zbornik cerkve Sv. Nikolaja, po predstavitvi zbornika pa je bilo odprtje razstave članov Likosa iz Sobote, ki so se predstavili z likovnimi deli - izključno z božičnimi motivi.
  • V soboto, 15. decembra, je v naši dvorani imel predavanje dr. Andrej Bajuk z naslovom: Trenutno politično stanje v državi in približevanje Slovenije Evropi. Predavanja se je udeležilo okrog 180 ljudi.
  • V soboto, 29. decembra, nam je v cerkvi pripravil lep božični večer z božičnimi pesmi mešani pevski zbor GLORIA iz Velike Polane z dirigentom Jožetom Gerenčerjem, ravnateljem šole v Veliki Polani.
  • Soboški mešani pevski zbor pa je ta večer prepaval pri maši in na božičnem koncertu v župnijski cerkvi v Črenšovcih.
  • V soboto, 5.januarja 2002, je bila v naši cerkvi DRAMSKO LUTKOVNA PRIREDITEV z naslovom: OSEL NAZARENSKI. Predstava je s svojo izjemno likovnostjo, troglasnim slovenskim petjem in versko sporočilnostjo osvojila srca vseh navzočih. Pod naslovom Osel Nazarenski je bila v ospredju svetopisemska zgodba o Mariji, Jožefu, Jezusovem rojstvu in o oslu ter vseh drugih spremljevalcih, ki so nam približali božično dogajanje.
  • V soboto, 12.1., je bil v naši cerkvi KONCERT BOŽIČNIH PESMI OKTETA iz Ljutomera z dirigentom Mirkom Prelogom.
  • V mesecu januarju so šestošolci imeli v treh skupinah duhovno obnovo v Kančevcih.
  • V soboto, 19. januarja, je pel pri večerni maši MOŠKI PEVSKI ZBOR iz Odrancev. Zboru je dirigiral dolgoletni pevovodja mešanega pevskega zbora v Soboti, gospod Franc Zver.
  • Mešani pevski zbor naše župnije, pa je pod vodstvom maestra Marjana Potočnika, v soboto, 19. januarja, pel v župniji Šturje - Ajdovščina, koprska škofija. V nedeljo, 20. januarja, pa je imel prej omenjeni pevski zbor samostojni božični koncert v stolnici, v Trstu.
  • Prav tako v nedeljo, 20. januarja, je bilo ekumensko srečanje z bogoslužjem Božje besede v evangeličanski cerkvi, kjer je pridigal župnik katoliške župnije, gospod Martin Horvat.
  • V sredo, 30. januarja, so kršanski izobraženci Pomurja organizirali predavanje dr. Draga Čeplaka z naslovom: Ideal krščanske družine v naši družbi.
  • Od 15. do 24. februarja je bilo v naši dvorani organiziranih šest predavanj v okviru Teološkega tečaja ali Nikodemovih večerov.
  • Enodnevna duhovna obnova za člane Župnijskega pastoralnega sveta je potekala v Kančevcih, v nedeljo 24. februarja.
  • Na otvoritvi razstave, dne 5. marca, ob 80- letnici g. škofa Smeja, ki jo je pripravil teolog Drago Sobočan, v avli Univerzitetne knjižnice v Mariboru, je sodeloval tudi moški del našega mešanega pevskega zbora.
  • V sredo, 6. marca, je na povabilo krščanskih izobražencev Pomurja, predaval v dvorani, mariborski pomožni škof, dr. Anton Stres, na temo: Vzgoja za vrednote.
  • MEŠANI PEVSKI ZBOR ŠTEFANA KOVAČA iz Murske Sobote, pod taktirko zborovodkinje Alenke Brulc-Šiplič, je v naši župnijski cerkvi Sv. Nikolaja v petek, 15. marca 2002, priredil 34. tradicionalni pomladanski koncert. Zbor se je zbranemu občinstvu predstavil s programom pesmi s sakralno vsebino in drugih umetnostnih ter ljudskih pesmi.
  • Že v nedeljo, 17. marca, pa je bil prav tako v naši župnijski cerkvi ORGELSKI KONCERT, ki ga je izvajala Marjetka Urbanič. Na tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije je leta 2000 prejela 1. nagrado v svoji kategoriji in posebno nagrado za najboljšo izvedbo skladbe slovenskega skladatelja. Leta 2001 pa se je uvrstila med prve tri na evropskem tekmovanju mladih orglavcev v Ljubljani. V naši cerkvi Sv. Nikolaja je izvajala dela naslednjih skladateljev: J.S. Bacha, W.A. Mozarta, P. Ebena...
  • V ponedeljek, 25. marca, na praznik Gospodovega oznanenja, je otroški pevski zbor z animatorji pripravil praznik staršev z naslovom: Zadoni naj harmonija v naši družini.
  • Na Velikonočni ponedeljek, 1. aprila, je naš mešani zbor prepeval pri večerni maši v ljutomerski cerkvi in imel po maši še velikonočni koncert.
  • V soboto 6. aprila pa je imel zbor velikonočni koncert v Apačah.
  • V župnijskem listu z datumom 7.4.2002, je župnik napovedal Misijon v župniji, ki bo potekal od 3. do 13.4.2003.
  • Na belo nedeljo, 6. aprila, je soboški mešani zbor prepeval pri sveti maši v župnijski cerkvi v Bad-Radkesburgu v Avstriji.
  • V nedeljo, 14. aprila, smo imeli ORGELSKI KONCERT. Poslušali smo dela F. Liszta, S. Vremšaka, A. Klobučarja... Izvajalec programa je bil Mario Perestegi iz Zagreba.
  • V petek, 19. aprila, je bilo srečanje, škofa, dr. Jožefa Smeja z letošnjimi birmanci in njihovimi starši. Slovesnost svete birme je bila letos v naši župniji 1. maja. Škof birmovalec, dr. Jožef Smej, je zakrament svete birme podelil 132-tim birmancem.
  • V soboto, 20. aprila, je naš mešani zbor gostoval v Veliki Polani in imel v cerkvi velikonočni koncert.
  • V nedeljo, 5. maja, je bilo "proščenje" v Krogu, kjer je pridigal, gospod Ivan Turk, salezijanski duhovnik iz Martinišča v Veržeju.
  • V soboto, 11. maja, je naš mešani pevski zbor sodeloval na območni reviji pevskih zborov. Prireditev je bila v soboški Galeriji.
  • V nedeljo, 12. maja, je imel naš mešani pevski zbor koncert Marijinih pesmi, v soboški župnijski cerkvi. Naslednjo nedeljo so koncert ponovili v Dokležovju.
  • Na binkoštno nedeljo, 19. maja, je na "proščenju" v Satahovcih pridigal gospod Franc Podbevšek, salezijanski duhovnik iz Maribora.
  • V soboto, 18. maja, smo romali z dvema avtobusoma na Brezje, kjer je bila slovesna razglasitev dokumenta Plenarnega zbora Cerkve na Slovenskem.
  • ZDRUŽENJE MARIJE POMOČNICE MURSKA SOBOTA Don Bosko je na pobudo Svetega Duha dal življenje mnogim apostolskim silam in širokemu gibanju oseb, ki na različne načine delajo v blagor mladini in v dobro vseh ljudi.
    Združenje Marije Pomočnice (ZMP) je don Bosko ustanovil kot prednostno sredstvo za širjenje češčenja Jezusa v Najsvetejšem zakramentu in pobožnost do Marije Pomočnice v vseh oblikah javnih in privatnih, ki jih je Cerkev potrdila.
    V Cerkvi je to javno združenje vernikov, ki sledijo njenemu navdihu in posebnim pobudam. Gre torej za ustanovo, ki je zvesta pastirjem Cerkve, in sodeluje z drugimi cerkvenimi skupinami, še zlasti znotraj salezijanske družine.
    Združenje je bilo kanonično ustanovljeno v Torinskem svetišču Marije Pomočnice 18. aprila 1869 in jo je imel za »sestavni del salezijanske družbe« (P. Ricaldone, Marija Pomočnica, Colle don Bosco, str. 83).
    Papež Pij IX. jo je z Brevejem 5. aprila 1870 ustanovil kot nadbratovščino s pravico, da sebi pridružuje združenja, ki bodo nastala kjerkoli po svetu z istim imenom in z istim namenom.
    Vsi krščeni katoličani, ki so primerno pripravljeni, lahko prosijo za vstop v Združenje.
    (Iz Pravilnika Združenja Marije Pomočnice.)
    V naši župniji smo se pripravljali na praznik sprejetja v nadbratovščino Marije Pomočnice. Na srečanju vsakega 23. in 24. v mesecu k molitvi in sveti maši. Za duhovno vodstvo tega združenja je bila imenovana od inšpektorice HMP po Pravilniku ZMP, delegatka s.Bernarda Gerič, HMP.
    Izvoljen je odbor Združenja, ki je zaprosil vodstvo v Turinu, da se ustanovi skupina ZMP v Murski Soboti in se pridruži k nadbratovščini v Torinu. Prošnja je bila sprejeta in odgovor z diplomo se je glasil: »V moči oblasti, ki nam je bila podeljena od Apostolskega sedeža, potrjujemo ustanovitev krajevne skupine ZMP v Murski Soboti ob skupnosti Hčera Marije Pomočnice Laure Vicuña v škofiji Maribor«. Dano v Torinu pri baziliki Marije Pomočnice, 15.maja 2002. (podpisana sta vrhovni delegat Boštjan Viotti in tajnik vrhovnega predstojnika g. Alojz Basset.).
  • 24. maja, na slovesni Praznik Marije Pomočnice 2002, smo dočakali veliki dan. Slovesno mašo, med katero je bilo 18 kandidatk pravno sprejetih v nadbratovščino ZMP (s sedežem v Torinu) in s tem v veliko salezijansko družino, je z domačim župnikom Martinom Horvatom, daroval inšpektorialni delegat Ivan Zupan. Skupina ZMP v Murski Soboti je že od leta 1258 v nadbratovščini.
    »Murska Sobota je prvi primer, kako tudi škofijski duhovniki (torej ne samo salezijanski) v svoji pastoralni modrosti in gorečnosti lahko odločilno pomagajo, da take slovesnosti lahko lepo potekajo, zato zahvala g. župniku, Martinu Horvatu za slovesnost v cerkvi, pevskemu zboru in sploh za vso prijaznost! Njegove tehtne besede v začetku in ob koncu maše so bile ne samo promocija pobožnosti do Marije Pomočnice v njegovi župniji, ampak je bilo to tudi priznanje pastoralnega prizadevanja naših sester HMP.
    Druga značilnost te prve prekmurske skupine ZMP pa so ravno njene Hčere Marije Pomočnice, ki so preko inšpektorice, s.Mire Peče in celotne njihove skupnosti v Murski Soboti z veseljem sprejele organiziranje te skupine preko s. Bernarde Gerič, kateri vsa čast in iskrene čestitke za ves potek in priprave!
    "V službi inšpektorijalnega delegata za ZMP se obema, tako g.župniku, kakor s.Bernardi, resnično zahvaljujem in prosim Marijo Pomočnico naj vama izprosi vse blagoslove na vajin apostolat." (Duh. Ivan Zupan, SDB).
  • Naslednjo soboto, 25. maja, smo z enim avtobusom romali na Sv. Goro, kjer je bilo praznovanje 50- letnice Družine - verskega tednika.
  • Vokalno društvo BEL CANTO iz Murske Sobote je v petek, 24. maja, priredilo koncert ob 5. obletnici društva.
  • V soboto, 1. junija, smo pripravili duhovno obnovo za osmošolce. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bila v župnijski cerkvi slovesnost IZPOVED VERE letošnjih osmošolcev.
  • Društvo krščanskih izobražencev Pomurja je v sredo, 5. junija, organiziralo predavanje Marije ŠOUPER z naslovom: Predstavitev zakona o starševskem zakonu in družinskih prejemkih.
  • V mesecu juniju smo romali z dvema avtobusoma v Medjugorje.
  • Mladinski cerkveni pevski zbor naše župnije je v soboto, 22. junija, organiziral DOBRODELNI KONCERT. Prostovoljni darovi s koncerta so bili namenjeni za župnijsko KARITAS v Soboti. Koncert so izvedli:
    - Mladinski pevski cerkveni zbor soboške župnije pod vodstvom Tomija Bušinoskega
    - Bel Canto pod umetniškim vodstvom Gabriele Bratina
    - Akademski pevski zbor Vugaš pod vodstvom Mileve Kralj-Buzeti
    - Komorni pevski zbor Akord iz Radencev, pod vodstvom Felicite Heric.
  • Prav tako v soboto, 22. junija, je mešani pevski zbor naše župnije pod vodstvom maestra Marjana Potočnika imel KONCERT MARIJINIH PESMI v BAD RADKERSBURGU v Avstriji.
  • Od 25. junija do 1. julija je bil mešani pevski zbor na intenzivnih vajah v Baški.Kakor minulo leto, smo tudi letos poleg vaj in morja tudi prepevali po cerkvah in sicer: v petek zvečer pri sveti maši in koncertu v župnijski cerkvi v Baški ; v soboto dopoldan pri maši v cerkvi v Jurandvoru, zvečer pa na koncertu v starodavni cerkvici sv. Lucije, kjer so odkrili znamenito Bašćansko ploščo.
  • Na 13. navadno nedeljo (30. junija) smo v Lukačevcih, sredi obnovitvenih del kapele, praznovali "proščenje". Slavnostni pridigar je bil salezijanski duhovnik iz Marijanišča v Veržeju, gospod Ivan Turk. Upamo, da bo pred zimo kapela obnovljena, saj je prav letos 130- letnica kapele v Lukačevcih.
  • Z enim avtobusom smo v soboto, 6. julija, romali na Višarje.
  • Oratorij je v naši župniji potekal v času od 7. do 14. julija pod vodstvom s. Marte Zadravec, soboških animatorjev in gospoda kaplana Davorina Vreče. Oratorij je dobil zaupanje staršev, zato je iz leta v leto več udeležencev. Tako je bilo letos vanj vključenih 140 osnovnošolcev in 30 animatorjev. Zahvala za dobro organizacijo gre tudi, poleg že naštetih, župnijski gospodinji in mnogim dobrim ženam, ki so ves teden nahranili mlade s toplim obrokom. Zahvaljujemo se tudi soboški civilni zaščiti Mestne občine Murska Sobota za postavitev šotora, Ribiškemu društvu iz Sobote za mize in šoferju Petru Vogrinčiču za prevoz.
  • "Proščenje" na Pušči je bilo v nedeljo, 14. julija. Maševal in pridigal je salezijanski duhovnik iz Maribora, gospod Tone Lipar.
  • V Domu starejših v Rakičanu smo imeli "proščenje" in s tem počastili Karmelsko Mater Božjo v torek, 16. julija. Maševal in pridigal je g. Jože Hozjan, župnik v Pečarovcih..
  • V soboto, 13. julija, smo obhajali 3- obletnico blagoslovitve kipa Fatimske Marije. Prav hvaležni smo skupini molivcev Bratovščine Fatimske Marije, ki se vsakega 13. v mesecu zbirajo v župnijski cerkvi in po kapelah k molitvi rožnega venca. Letošnjo slovesnost, ob blagoslovitvi kipa Fatimske Marije, je vodil gospod Srečko Fras, župnik iz Ruš.
  • S prvim avgustom je prišlo do menjave kaplanov v župniji. Po štirih letih kaplanovanja smo se poslovili od Davorina Vreče (doma iz župnije Gornja Radgona), ki je odšel za župnika v Stranice pri Slovenskih Konjicah. Hvaležni smo mu za njegovo delo, predvsem za njegov molitveni duh, ki ga je prinesel med nas. Želimo mu obilo Božjega blagoslova v novi župniji, obenem pa bomo veseli vsakega ponovnega srečanja z njim.
    Žalostni smo se poslovili od prejšnjega kaplana, toda nadaljujemo veseli, da smo dobili novega kaplana, novomašnika Roberta Bresta (župnija Beltinci). Pri njegovih prvih mašah smo dobili novomašni blagoslov, ki nas bo spremljal vsa leta njegovega bivanja med nami.
  • V začetku avgusta pa je prišlo do menjave tudi pri sestrah Hčere Marije Pomočnice. Poslovili sta se s.Anita Bostner in s.Mojca Pipan. Prišli pa sta s.Mateja Tomšič in s.Lucija Nástran. Vsak prihod novega kaplana in novih sester je klic vsem nam, da bi z večjo vnemo molili za nove duhovne poklice v naši župniji. Predvsem pa tudi molili, da starši ne bi ovirali svojih hčera in sinov na poti redovništva in duhovništva.
  • V župniji smo veseli vsakega obiska gospoda škofa, dr. Jožefa Smeja, našega prekmurskega rojaka. Prav s posebnim veseljem in dobro organizacijo, ga med sebe vedno sprejmejo verniki v Murskih Črncih. Poseben pečat je škof, dr. Jožef Smej pustil v Murskih Črncih, ko je leta 1997 vodil tridnevnico in slovesnost ob 150- letnici kapele v Murskih Črncih. V letošnjem letu pa je gospod škof slavil svoj 80 letni jubilej. Prav to je bil razlog, da so ga Črnčarji letos povabili na svoje "proščenje" (15. avgust). Ni bila to samo slovesnost "proščenja", temveč je Anita Vuica, v imenu vernikov in vaščanov Murskih Črnec, ob navzočnosti evangeličanskega duhovnika v Murski Soboti, gospoda mag. Leona Novaka, domačega župnika Martina Horvata in teologa Draga Sobočana, orisala pot škofa, dr. Jožefa Smeja, od njegovega rojstva pa do njegove 80. letnice. V znamenje hvaležnosti so verniki in vaščani M. Črnec gospodu škofu izročili albo in štolo.
  • Na nedeljo Marijinega rojstva, 8. septembra, smo imeli "proščenje" (Marija, začetek našega veselja) v Rakičanu. Slovesno sv. mašo je daroval gospod Ivan Turk, duhovni voditelj iz Marijanišča v Veržeju.
  • V Rakičanu smo se v mesecu septembru veliko pogovarjali o ustanovitvi župnije. Mnogo je razlogov za ustanovitev župnije v Rakičanu. Upamo, da bodo tudi verniki vasi Rakičan dojeli veliki Božji blagoslov, da bi imeli svojo župnijo in duhovnika med seboj.
  • V petek, 13. septembra, na predvečer Povišanja sv. Križa, smo imeli drugo "proščenje" v kapeli soboške bolnišnice. Ob navzočnosti glavne sestre bolnišnice, gospe Danice Mörec, glavne sestre internega oddelka, gospe Metke Lipič-Baligač, drugih zdravstvenih delavcev in bolnikov, je maševal in pridigal naš prekmurski rojak, dr. Jožef Smej, škof. Celotno sv. mašo pa je s petjem oblikoval mešani pevski zbor soboške župnije pod vodstvom maestra Marjana Potočnika. Gospod škof se je dan pred "proščenjem" srečal z direktorjem soboške bolnišnice, gospodom Bojanom Korošcem, dr. med. V prijetnem pogovoru sta izmenjala nekaj misli iz zgodovine soboške bolnišnice, pa tudi o duhovni oskrbi bolnih in trpečih v soboški bolnišnici. Strinjala sta se, da je duhovna oskrbna bolnih dobro organizirana in da vsak duhovnik ima dostop do tistih bolnikov, ki želijo prejeti zakramente ali želijo duhovni pogovor.
  • V soboto, 14. septembra, smo praznovali deseto obletnico varovanja otrok in župnijske Karitas. Otroško varstvo v naši župniji se je pod vodstvom sester začelo 7. septembra 1992, ko je skupnost sester v Mursko Soboto prišla s. Irena Benda. Za dobrodošlico so ji položili v naročje štirinajstmesečno deklico Saro. Kmalu so se ji pridružili še drugi otroci. Naraščajoče število otrok je bil tudi eden izmed razlogov za ustanovitev vzgojne priznane institucije - vrtca Lavra, katerega varovanci skupaj s svojimi vzgojiteljicami sedaj bivajo v novo opremljenih prostorih Zavoda svetega Miklavža.
    Julija 1992 pa je bila kot znak dobrodelnosti ustanovljena tudi župnijska Karitas, katere prvenstveno poslanstvo je bila ljubezen do bližnjega ter delitev različnih oblik pomoči tistim, ki živijo v takšnih ali drugačnih stiskah. Število prostovoljk, ki delajo v župnijski Karitas, katere prostori so že od ustanovitve v župnijskem domu, iz leta v leto narašča, kar potrjuje odprtost src za sočloveka. Pred slovesno zahvalno sv. mašo, pri kateri so sodelovali otroci vrtca Lavra, mladinski pevski zbor (pevovodja Tomi Bušinoski), vzgojiteljice in delavke Karitas, vodil pa jo je mariborski škof ordinarij, dr. Franc Kramberger, so v kulturnem programu spregovorili o zgodovini in viziji vzgoje v vrtcu in dela v Karitas, gospod direktor Zavoda sv. Miklavža dr. Karel Bedernjak, soboški župan, gospod Anton Slavic, s. Marija Kociper, s. Ivanka Zakrajšek, s. Simona Komar, pedagoški vodja s. Jožica Merlak, msgr. Franc Režonja in Jožica Robič, ki je bila s strani župnijske Karitas deležna materialne pomoči, nakupa bivalnega kontejnerja.
    Naj bo vsem, ki še naprej živijo in delajo z otroki in pomoči potrebnimi v ospredju misel: »Človek, ki seje semena dobrote, nenehno žanje.«
  • Še smo bili deležni blagoslova v naši župniji. Namreč, v soboto, 21. septembra, je gospod škof, dr. Jožef Smej blagoslovil Gombočev križ na domačiji Gombočevih (na domačiji še živi mama Terezija Gomboc roj Gujt, mož Ludvik je že pokojni) v Borejcih številka 47. Hvaležni smo mami Tereziji in sinovoma Evgenu in Mirku z družinami za obnovo križa in za pogostitev ob blagoslovitvi križa, ki ga je obnovil Martin Mertük iz Beltincev.
  • Na predzadnjo nedeljo v septembru (22. septembra), smo pri 10. maši z veseljem pozdravili letošnjega srebrnomašnika, Franca Hozjana, (sedaj župnik v Gornji Radgoni) ki je v letih od 1978 do 1982 kaplanoval v Murski Soboti. Maše so se udeležili srebrnomašnikovi starši, sestra in brat z družinama in drugi sorodniki. Medicinska sestra Marija Halas je gospodu Francu Hozjanu čestitala z besedami: "Ponosni smo, da ste zopet med nami, sedaj kot srebrnomašnik, v letih od 1978 do 1982 pa ste bili kaplan. Takrat ste bili mlad duhovnik, poln kreposti, iskrenosti in srčne dobrote.Radi ste imeli ljudi in ljudje vas. Posebej radi ste imeli otroke. Vaše veroučne ure ste znali popestriti z različnimi igrami, tudi nogomet ni izostal. V znamenje hvaležnosti in spomina Vam podarjamo kelih in pateno, ki sta Vaša sopotnika v življenju pri vsaki sveti maši. V njej črpajte moč, ki Vam jo daje Kristus."

Župnijska statistika za leto 2002

Obhajila: 122.000, 3.000 več kot leto prej

Krščenih: 108 otrok, 7 manj kot leto prej (deklic: 55, fantov: 53)
- iz civilnega zakona: 12
- nezakonskih: 45
- iz cerkveno sklenjenega zakona: 51

Pogrebi: 91, 10 manj kot leto prej (žensk: 38, moških: 53)
- neprevidenih (pred smrtjo niso prejeli zakramentov): 58
- neprevidenih v M. Soboti: 31
- umrli v nesreči: 3
- samomori: 2

KRSTI   POGREBI
63 Murska Sobota 50
3 Rakičan 8
8 Krog 10
4 Satahovci 3
3 Murski Črnci 2
/ Lukačevci /
4 Veščica 3
6 Černelavci 4
9 Pušča 7
10 Od drugod 2
1 Borejci 2
/ Polana /
108 SKUPAJ 91

Poroke: 33 parov, 11 parov manj kot leto prej
- mešane vere: 7
- različne vere: /
- oba katoliške vere: 26

Birma: 126 birmancev, 27 manj kot leto prej

Prvo obhajilo: 113 prvoobhajancev, 9 manj kot leto prej

Štetje vernikov:
17.03.2001: 2065
24.11.2000: 2115


Graf 1: Obhajilo, birma, poroke, pogrebi in krsti v letu 2002


Graf 2:
Primerjava krstov in pogrebov po vaseh v letu 2002


Važnejši dogodki na kratko

  • Pevci MePZ z maestrom Marjanom Potočnikom je imel koncert med drugim v: Veliki Polani, Dokležovju, Bad Radkersburgu, v cerkvi Sv. Lucije na otoku Krku, v Cerkljah na Gorenjskem, v Lendavi, pri Sv. Juriju na Goričkem, v cerkvi sv. Kristine v Sombotlyju, v Bogojini, v evangeličanski cerkvi v Soboti in na dveh območnih revijah v Murski Soboti (ena v organizaciji ZKD in ena v organizaciji Pomurskega pastoralnega področja).
  • Mladinski pevski zbor je sodeloval pri živih jaslicah v Postojnski jami, v Domžalah in na dveh območnih revijah pevskih zborov (ena je bila v organizaciji ZKD, druga pa v okviru Pomurskega pastoralnega področja. Zbor vodi študent Tomi Bušinoski.
  • Otroški pevski zbor, ki ga vodi sestra Marta Zadravec pa je sodeloval na Rakovniku in v Veržeju.
  • V naši žup. cerkvi sta imela samostojni orgelski koncert: Marjetka Urbanič in Mario Perestegi iz Zagreba.
  • V župnijski cerkvi so na koncertih poleg našega mešanega pevskega zbora in mladinskega pevskega zbora sodelovali še: zbor Bel Canto, Ženski akademski pevski zbor Vugaš, Lira iz Idrije in zbori iz Pomurskega pastoralnega področja.
  • Maja smo ustanovili Združenje Marije Pomočnice.
  • Julija smo imeli oratorij s 160 mladimi. Pri oratoriju so organizacijsko sodelovali animatorji s sestrami HMP in skupina žena - prostovoljk.
  • Animatorji so bili na Pohorju, sodelovali so oktobra na zahvalnem dnevu, prav tako pa tudi ob različnih župnijskih slovesnostih.
  • Julija je bila 90 letnica ob posvetitvi povečave župnijske cerkve.
  • Avgusta smo blagoslovili obnovljeno župnišče.
  • Septembra smo v Satahovcih praznovali 150 letnico satahovske kapele.
  • Septembra je bila 10 letnica Karitas in 10 letnica otroškega varstva v vrtcu Lavra.
  • Septembra smo tudi blagoslovili obnovljeni Gombočev križ v Borejcih.

Gospodarska dela

  • oprema zvonov,
  • nova okna v 1. nadstropju Zavoda svetega Miklavža,
  • fasada na župnišču,
  • okolica župnišča,
  • še nekaj opreme v notranjosti župnišča,
  • prostori za glasbeno šolo v 1. nadstropju Zavoda svetega Miklavža,
  • soba za knjižnico v 1. nadstropju Zavoda svetega Miklavža.

Načrti

  • dokončanje del gotskega prezbiterija,
  • dokončanje sobe za knjižnico,
  • dokončanje prostorov za glasbeno šolo,
  • morda tudi nova barvna okna nad spovednicami,
  • ureditev glavnega vhoda v župnišče.

Za boljše in prijaznejše delovanje strani uporabljamo piškotke. Podrobne informacije..

Sprejemam piškotke.

EU Cookie Directive Module Information